Oksitocin – hormon sreče za pse in njihove lastnike

Oksitocin imenujemo tudi hormon sreče, saj vpliva na številne procese, kot tudi na družbene odnose znotraj vrste in med vrstami. Oksitocin je pomemben pri razvoju odnosa med človekom in psom. Podobno kot vplivajo na naše počutje in navezanost otroci, na enak način na naše počutje vplivajo tudi psi, ko so v pozitivni interakciji z nami. Pri teh interakcijah pa je ključen oksitocin, ki utrdi vez med psom in njegovim lastnikom ter daje občutek sreče, tako enemu kot drugemu. Vloga oksitocina pa določa tudi to, kako zadovoljni so lastniki s svojim psom, še posebej kadar je pes manj poslušen in agresiven – tudi v takem primeru se zadovoljstvo poveča v primerjavi s situacijami, ko je nivo oksitocina nižji. Še več, pokazalo se je, da je glede na veliko vlogo oksitocina v družbeno-čustvenih procesih mogoče domnevati, da ima oksitocin pomembno vlogo tudi pri spreminjanju socialno-komunikativnih veščin psov.

OKSITOCIN – HORMON SREČE

Prav neverjetno je kako kemikalije v naših možganih in v preostalem telesu vplivajo na naše družbene odnose. Čeprav bi kdo mislil, da so to zgolj domneve, gre v resnici za znanstvene ugotovitve. Od kemikalij, ki igrajo pomembno vlogo v naših odnosih s psi, je oksitocin prava zvezda.

Oksitocin so poimenovali "hormon ljubezni", vendar je to opis, ki je glede na številne funkcije, ki jih opravlja, veliko bolj romantičen kot celosten. Kljub temu, pa dve najbolj znani področji – romantična ljubezen in zveza med materjo in dojenčkom – vsekakor razkrivata, da se oksitocin meša v človeška čustva ljubezni. (Veliko zgodnjih odkritij o oksitocinu je bilo namreč osredotočenih na ljudi. A berite dalje - do psov pridemo zelo kmalu!)

Izkazalo se je, da je raven oksitocina pri ljudeh, ki so v romantičnih odnosih tri mesece, višja kot pri samskih, za pare z višjo koncentracijo oksitocina po treh mesecih pa je verjetnost, da bodo ostali skupaj dalj časa, večja.

V drugi vrsti čustvenega odnosa imajo matere, ki vzpostavljajo očesni stik s svojimi otroci, višjo raven oksitocina. Ženske z višjo koncentracijo oksitocina se lažje in uspešneje soočajo z vlogo matere, kar zviša raven oksitocina tudi pri njihovih dojenčkih, zaradi česar so dojenčki bolj navezani in pozorni na svoje matere, kar poveča raven oksitocina pri materah, to pa vodi k večji pozornosti mater. Gre torej za zanko pozitivnih povratnih informacij. Raven oksitocina se poveča tudi pri materah in dojenčkih, ki se pogosteje dotikajo in tako vzpostavljajo telesni stik. Medtem, ko se zmanjšajo, ko telesnega stika ne vzpostavljajo ali se jim ta prepreči. Vzporedno s tem, božanje in interakcije med psom in človekom – med katere sodi tudi deljenje pasjih priboljškov našim kosmatincem, pri ljudeh kot tudi psih povzroči povišanje oksitocina.

Ker psi vplivajo na nas in na raven oksitocina enako kot človeški dojenčki, lahko vez, ki jo imamo s psi, zbuja podobne občutke kot vez med materami in otroki. Mehanizem za povezavo je namreč enak.

srečen pes in srečen lastnik

OBČUTEK SREČE PRI PSIH IN LJUDEH

Številne študije so pokazale, da kadar psi in ljudje medsebojno interagirajo na pozitiven način (npr. božanje in igranje ali učenje s pomočjo priboljškov in pohval), pri obojih naraste raven oksitocina, hormona, ki je povezan s pozitivnimi čustvenimi stanji. Vendar ni jasno, ali se to povečanje oksitocina pojavi med katerim koli psom in človekom ali je to bolj značilno za vez med psom in njegovim lastnikom. Na podlagi znanstvene literature so strokovnjaki ugotovili, da so psi in lastniki po pozitivni družbeni interakciji povišali oksitocin ter da je bilo to povišanje večje, če sta pes in lastnik medsebojno sodelovala, kot takrat, ko se je interakcija zgodila »naključno«.

VPLIV OKSITOCINA NA ZADOVOLJSTVO S PSOM

Zadovoljstvo, ki ga ponuja dejstvo, da imamo v lasti psa, je povezano s kakovostjo življenja tako lastnika, kakor tudi psa in če se zadovoljstvo zmanjša, lahko privede do nerazumljivega dejanja – da lastnik več ne želi imeti psa. Znanje o dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo, je omejeno, kar ovira iskanje rešitev, ki bi spodbujale zadovoljstvo lastnikov. Znanstveniki so poskušali z raziskavami kvantificirati vzroke, zaradi katerih so lastniki psov manj zadovoljni s svojim psom.

Osredotočili so se na odnos lastnika s psom, neželeno vedenje psov in obiskovanje pouka, kjer se psi učijo poslušnosti.

Agresija in neposlušnost sta neposredno povezani z večjo verjetnostjo, da bodo lastniki manj zadovoljni s psom. Vendar pa so učinki interakcije (igranje, učenje, nagrajevanje s pasjimi priboljški) med lastnikom in psom pokazali, da je neposlušnost psov ob večji interakciji manj vplivala na zadovoljstvo lastnikov, kljub visoki stopnji agresije pri psu. Presenetljivo je, da zadovoljstvo z lastništvom psov ni bilo povezano z udeležbo na tečajih poslušnosti, kar je sprožilo vprašanja o učinkovitosti takih »pasjih razredov oz. tečajev« pri vzpostavljanju zadovoljivih odnosov med lastniki in njihovimi psi.

crkljanje psa

Vpliv oksitocina na socialno povezanost in interakcije

Izkazalo se je, da ima oksitocin pomembno vlogo pri socialni povezanosti med živalmi na splošno (torej ne le pri človeku in psu), hkrati pa ni jasno, ali je oksitocin povezan z ustvarjanjem in ohranjanjem družbenih vezi med vrstami. Znanstveniki so, v želji da bi preučili možnost, da so se koncentracije oksitocina lastnikov povečale zaradi "pasjega pogleda", kar morda predstavlja družbeno navezanost na lastnike, izmerili koncentracije oksitocina pri lastnikih pred in po interakciji s svojimi psi. Lastniki psov so s svojimi psi 30 minut komunicirali kot običajno (poskus interakcije) ali pa jim je bilo naročeno, naj svojih psov ne gledajo neposredno (kontrolni poskus). Med poskusi so opazovali vedenje lastnikov in njihovih psov ter merili koncentracije oksitocina. Na podlagi analize bi lastnike lahko razdelili v dve skupini: ena je prejela daljši pogled svojih psov in poročala o višji stopnji interakcije s svojimi psi; tisti v drugi skupini, pa so prejeli krajši pogled in poročali o nižji stopnji interakcije. V interakcijskem eksperimentu so pri skupini z daljšim pogledom ugotovili visoko korelacijo med pogostostjo interakcij in povečanjem oksitocina, ki ga je sprožil pogled psa.

 

hormon sreče pri psih

Vpliv oksitocina na pasje razumevanje človeka

Strokovnjaki so preučevali ali se je sposobnost psov, da razumejo človeške geste, razvila kot stranski produkt družbeno-čustvenih sprememb, povezanih z udomačevanjem (psi so prejeli hrano od ljudi, kar bi danes lahko primerjali s hranjenjem in pasjimi priboljški, ki omogočajo učenje oziroma socializacijo psa). Glede na veliko vlogo oksitocina v družbeno-čustvenih procesih je mogoče domnevati, da ima oksitocin tudi pomembno vlogo pri spreminjanju socialno-komunikativnih veščin psov.

Ugotovitve so pokazale, da oksitocin, ki se sprosti pri interakcijah med človekom in psom, poveča pozitivna pričakovanja psa povezana s človeškim vedenjem ter skupaj z nagrajevanjem olajša razumevanje ukazov in gest oziroma njihovo percepcijo kot pozitivno.

 

 

VIRI:

Karen B. Oxytocin: Chemistry Between People and Dogs Is Real. Bark – Dog is my Copilot, published online, Jan. 2019.

Marshall-Pescini S. et al. The Role of Oxytocin in the Dog–Owner Relationship. Animals (Basel).2019 Oct; 9(10): 792.

Ineke R. van Herwijnen, Joanne A. M. van der Borg, Marc Naguib, Bonne Beerda (2018). Dog ownership satisfaction determinants in the owner-dog relationship and the dog's behavior. PLoS ONE 13(9): e0204592.

Ineke R. van Herwijnen, Joanne A. M. van der Borg, Marc Naguib, Bonne Beerda (2018) The existence of parenting styles in the owner-dog relationship. PLoS ONE 13(2): e0193471.

Lauren Powell, Adam J. Guastella, Emmanuel Stamatakis. The physiological function of oxytocin in humans and its acute response to human-dog interactions: Journal of Veterinary Behavior, 30, March–April 2019, Pg. 25-32.

Macchitella, L., Stegagno, T., Giaconella, R. et al. Oxytocin improves the ability of dogs to follow informative pointing: a neuro-emotional hypothesis. Rend. Fis. Acc. Lincei 28, 105–115 (2017).