Pasji smrček

Pes lahko zazna strah pri človeku, različne oblike bolezni, upad krvnega sladkorja, najde pogrešano osebo, odkrije droge in eksplozive in točno ve, kdaj je njegova hrana pripravljena. Kaj pa je tisto kar pomaga psu, da tako natančno spremlja in zaznava dražljaje iz okolice?

Gre za pasji smrček, ki psu omogoča zaznavanje številnih hlapnih komponent, v izjemno nizkih koncentracijah. Pes ima približno 300 milijonov vohalnih receptorjev, s katerimi zaznava vonjave, v primerjavi s človekom, ki ima zgolj 5 milijonov receptorjev za vonj.

PASJI SMRČEK (Planum nasale)

Vsak pes ima drugačen smrček, ki je sestavljen iz dveh okroglih nosnic, ti pa sta razdeljeni s hrustančnim in kostnim delom. Ko pes odpre nosnici, se njuna oblika spremeni, kar omogoča preusmeritev zraka v vohalno območje. Konica pasjega smrčka je vlažna in hladna na dotik zaradi nosnih žlez in je polna jam in gub. Barva smrčka je genetsko določena in se lahko s starostjo psa spreminja.

Zaznavanje vonjav - pasji smrček

Zaznavanje vonjav

S pomočjo smrčka zazna pes vonj, ki nato potuje po živcih do možganskega področja, vohalnega režnja. Te vonjave interpretira s pomočjo specializiranih struktur, ki se nahajajo v možganih. Del vohalne anatomije predstavlja bazalna plošča, ki ustvarja vohalni žep in je ločena od dihalnega sistema. Ta omogoča, da psi zadržijo vonjave, tudi ko zrak izdihnejo. Določeni vohalni organi omogočajo psom zaznavo telesnih hormonov (feromonov) drugih psov, kar jim omogoča spolno razlikovanje.

Ugotovili so, da pri vohanju pes, zaradi asimetrije nosnic, zazna različne oblike vonjav. Asimetrija smrčka je za psa pomembna pri razlikovanju človeškega in nekega specifičnega vonja. Zaradi asimetrije lahko psi zaznajo različna emocionalna stanja družinskih članov. Ugotovili so, da psi med vohanjem uporabljajo desno nosnico. V stresnih situacijah pa za vohanje uporabljajo levo nosnico.

Zaradi dobro razvitega čutila za voh je vonj pasje hrane in priboljškov za psa toliko bolj pomemben, celo pomembnejši od okusa. Če psu neka hrana ne bo dišala, je tudi ne bo probal, kaj šele pojedel.

ZANIMIVA DEJSTVA O SMRČKU

Hišni ljubljenčki uporabljajo smrček za drugačne namene, kot trenirani psi. Pri prvih se je izkazalo, da so v primeru, ko so jim dali na voljo zaprte posode hrane, vedno izbrali tisto, ki je vsebovala večjo količino hrane, kar je posledica močnejšega zaznavanja vonja. V primeru, pa ko je lastnik pokazal zanimanje za krožnik, ki je vseboval manjšo količino hrane, je pes temu krožniku namenil več pozornosti, kar nakazuje, da se ljubljenčki odzivajo na kretnje lastnika in zanemarijo vonjalne zaznave. Drugače je pri treniranih psih, ki svoj smrček uporabljajo izključno za zaznavanje vonjav, za katere so urjeni. Tako lahko uspešno odkrivajo mamila, eksplozivna sredstva, bolezni in iščejo pogrešane osebe, kar je dokaz ostrega in natančnega zaznavanja pasjega smrčka.

Razvito čutilo za voh pri psih

Pasji smrček je vlažen in hladen na dotik. Za lažjo absorpcijo in večjo učinkovitost zaznavanja vonjav, psi izločajo iz smrčka sluz in na ta način v ustih okušajo, kar zaznavajo z vohalnimi receptorji. Zato območje smrčka neprestano oblizujejo in ga na ta način ohranjajo vlažnega in čistega.

Vsak pes ima drugačen in unikaten smrček, ki ga nekateri enačijo s prstnim odtisom človeka. Psi z manjšim smrčkom imajo večje težave pri vohanju, kot psi z daljšimi in večjimi smrčki. Najdaljši smrček meri kar 30 cm.

V nekaterih študijah izpostavljajo, da lahko pes, s pomočjo smrčka, zazna epileptični napad pri lastniku. Ugotovili so, da lahko s primernim šolanjem psa, preprečijo hujše posledice v obliki poškodb, ki jih povzroči epileptični napad bolniku, saj ga pes predhodno zazna. Večina študij izpostavlja, da se pogostost napadov zmanjša in izboljša kakovost življenja bolnikov epilepsije, ki imajo treniranega psa.

Zaznavanje COVID-19

V zadnjem času potekajo urjenja psov, z namenom iskanja okuženih ljudi s COVID-19. Pasji trenerji, ki usposabljajo pse za zaznavanje virusa pri ljudeh, poročajo o dobrih rezultatih. Urjeni psi, naj bi z veliko točnostjo zaznali virus. Strokovnjaki so mnenja, da bi lahko s pomočjo psov kontrolirali pandemijo, saj bi s pasjo pomočjo hitro in učinkovito iskali obolele in jih na ta način osamili pred nadaljnjim širjenjem virusa. Še posebej uporabni bi bili na letališčih, kjer se nahaja večja množica ljudi in se virus, v primeru okuženih posameznikov, hitreje širi. Prav tako bi bilo zaznavanje obolelih s pomočjo psov cenejše in hitrejše, v primerjavi s PCR testiranjem. Psi naj bi zaznali infekcijo pri človeku v znoju ali urinu, okužene pa naj bi prepoznali še preden se pri njih pojavijo prvi simptomi. Znanstveniki pa še niso objavili študij, tako da bo na zanesljive in natančnejše rezultate potrebno počakati.

Zaznavanje bolezni COVID-19 s psi

 

VIRI

Catala A., Cousillas H., Hausberger M., Grandgeorge M. 2018. Dog alerting and/or responding to epileptic seizures: A scoping review. PLoS One. 13, 12: 1-20.

Else H. 2020. Can dogs smell COVID? Here’s what the science says. Nature, 587: 530-531.

Greencrossvets. 2021. Why are Dogs Noses Wet?

Horowitz A., Hecht J., Dedrick A. 2013. Smelling more or less: Investigating the olfactory experience of the domestic dog. Learning and Motivation, 44, 4: 207-217.

Medical Detection Dogs. 2020. Anatomy of the dog’s nose. Dogs saving lives.

Middleton L. 2020. Dog with ‘world’s longest nose’ at 12 inches becomes internet sensation. Metro.

Siniscalchi M., D’Ingeo S., Quaranta A. 2016. The dog nose “KNOWS” fear: Asymmetric nostril use during sniffing at canine and human emotional stimuli. Behavioural Brain Research, 304: 34-41.