Ocenjevanje debelosti pri psih

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo podrobneje spregovorili o debelosti pri psih, tokrat pa se bomo osredotočili na ocenjevanje debelosti.

Marsikateri lastnik veliko časa preživi s svojim psom in hitro zazna povečevanje telesne mase živali. Prav je, da se seznanimo z nekaterimi pojmi, kot so relativna telesna masa, določanje telesne kondicije in določanje količine telesne maščobe. Gre za parametre, s pomočjo katerih veterinarji ugotavljajo, ali je določena žival pretežka oziroma predebela.

Prehranjevalni režim

Pri obravnavanju pacienta, ki ima težave s prekomerno telesno maso, mora veterinar od lastnika pridobiti čim bolj natančno anamnezo. Torej so zgodovina prehranjevanja živali, obseg fizične aktivnosti in nekateri drugi podatki, pomembne za bolj temeljito razumevanje problema. Tako lahko ugotovi vzroke debelosti, ki so precej raznoliki, pomembni pa so za načrtovanje poteka hujšanja.

Za uspešno načrtovanje in izvedbo plana hujšanja, je smiselno pridobiti podroben vpogled v prehranjevalni režim. To najlažje dosežemo s pisanjem dnevnika, v katerem približno en teden beležimo vso hrano, ki jo žival poje.  Na podlagi podatkov o količini in vrsti hrane, s katero se pes prehranjuje, lahko izračunamo dnevni vnos kalorij. Pri debelih živalih je pomemben tudi vnos kalorij s priboljški in dajanje hrane z mize. Nenazadnje je pomembno tudi, kdo jih hrani in kakšne metode pri tem uporablja.

Pisanje prehranskega dnevnika za psa

Določanje stopnje debelosti

Ocenjevanje stopnje debelosti pri psih je, tako kot določanje idealne telesne mase, precej zahtevno. Živali so različne, najbolj očitne pa so pasemske razlike – v velikosti in obliki telesa. Pri oblikovanju mnenja o tem, ali je žival debela ali ne, se lastnik in veterinar pogosto ne strinjata – kar ne preseneča, saj gre za precej subjektivno metodo. V očeh lastnikov so živali najpogosteje ljubke in prikupne, malokdaj pa opazijo, da so »preobilne«.

Pri določanju stopnje debelosti si veterinarji lahko pomagajo z naslednjimi metodami, s katerimi določajo:

  • relativno telesno maso,
  • telesno kondicijo,
  • količino telesne maščobe.

Relativna telesna masa (RWB)

Gre za razmerje med trenutno in pričakovano-optimalno telesno maso živali. V idealnem primeru bo imela žival RWB 1. Pri pretežkih živalih pa je to razmerje spremenjeno – RWB živali presega 10-20% optimalne telesne mase. O debelosti govorimo, ko ta številka presega 20%.

Visoka relativna telesna masa pri psih

Določanje telesne kondicije (BCS)

Tako imenovani body condition score (BCS) je način določanja telesne kondicije s točkovanjem, na podlagi nekaterih telesnih značilnosti. Obstajajo različni sistemi, ki določajo od 3 do 9 kategorij v katere lahko uvrstimo živali. Gre za subjektivno metodo, zato je zaželjeno, da kondicijo določene živali ocenjuje vedno ista oseba. Pri ocenjevanju smo pozorni na silhueto telesa pri pogledu od zgoraj navzdol, na trebušno linijo, na otipljivost reber in kostnih štrlin

Če pri omenjenem 5-stopenjskem sistemu žival ocenjena z oceno 3,5 ali več, je to znak, da je pretežka, in da mora izgubiti telesno maso.

Določanje količine telesne maščobe

Količino telesne maščobe lahko veterinar določi z merjenjem telesne oblike oziroma z morfometrično meritvijo, kjer meri naslednja področja telesa:

  • telesna dolžina,
  • dolžina sprednje desne okončine,
  • telesna masa,
  • obseg prednjega dela prsnega koša,
  • dolžina zadnje desne okončine,
  • medenični obseg (je najpomembnejše mesto meritve, kjer se pokaže nalaganje maščobe).

Telesna maščoba pri psih

Količino telesne maščobe nato izrazi kot odstotek telesne mase. Psi z idealno telesno maso imajo približno 15–20 % telesne maščobe. Debele živali, ki imajo telesno kondicijo ocenjeno s 4 imajo približno 30 %, živali s telesno kondicijo 5 pa kar 40 % telesne maščobe ali celo več.

Za ocenjevanje debelosti pri psih in mačkah se lahko uporabljajo tudi druge metode, ki so manj praktične in predrage za vsakodnevno uporabo v ambulantah. Mednje spadajo ultrazvočne preiskave, rentgensko slikanje in določanje telesne gostote. Na splošno pa velja, da je ocena natančnejša, če se za določanje stopnje debelosti psov in mačk uporabi več različnih metod.

 

 

VIRI 

Jakovac Strajn B., Debelost pri psih in mačkah, UL VF (2020)

Hand MS et al., Small Animal Clinical Nutrition, 5th Edition (2010)

Fascetti AJ, Delaney SJ., Applied veterinary clinical nutrition, 1st edition (2012)